Tako v malih kot velikih mestih po vsem svetu več ljudi bolj kot kdaj koli za prevoz uporablja kolesa. Vodilo k tej spremembi kulture so mesta sama – številna namreč vlagajo v programe za izmenjavo koles, kolesarske steze in bolj prijazne ulice za pešce kot del večjih pobud za povečanje možnosti prevoza, večjo varnost v cestnem prometu in izboljšanje okolja.
V ospredju dvokolesne revolucije je mestno električno kolo
Tako kot navadno kolo, vendar opremljeno z motorjem, baterijami in nadzornim sistemom, naj bi tudi ta nastajajoča alternativa za mobilnost korenito spremenila način obiska pametnih mest.
Ljudje živijo dlje, mestna območja postajajo gostejša in promet v velikih mestih je med najslabšimi na svetu. Številni mestni načrtovalci so to upoštevali in zdaj skušajo pritisk na prometne vpadnice vsaj malo olajšati s spodbujanjem ljudi k vožnji s kolesom. V zadnjih dveh desetletjih je tako zaradi infrastrukturnih in kulturnih sprememb kolesarstvo v nekaterih delih države postalo veliko boljše in nekatera središča postajajo prava kolesarska mesta.
Po poročanju urada za popis prebivalstva že velika večina ljudi živi v urbanih območjih in napovedujejo, da bo število samo še naraščalo. Ko občine načrtujejo prihodnjo rast, se vse bolj zavedajo, da model enega avtomobila na osebo ne bo vzdržen. To ustvarja ogromen trg za vozila za vožnjo na delovno mesto, ki ne potrebujejo fosilnega goriva in tudi ne povzročajo večjih obremenitev in s tem neželenega znoja. Mestno električno kolo ponuja vrhunsko rešitev za vse to.
V Sloveniji je mestno električno kolo postalo že zelo priljubljeno, svetovna prodaja pa naj bi dosegla že približno 40 milijonov enot. Na Nizozemskem, ki je kolesu najbolj prijazna regija na svetu, je bil lani skoraj vsak tretji nakup novega kolesa električen, pri čemer je 40% kolesarjev izbralo mestno električno kolo kot nadomestek vožnje z avtomobilom.
Pameten prevoz za pametna mesta
Kolesarska infrastruktura postaja vse bolj varna in prijazna za navigacijo, kar vsekakor prispeva k kulturi, ki skuša prevoze čim bolj preusmeriti na kolesa in druge neinvazivne oblike prevoza. Tak pristop za doseganje CO2 prostega mesta zajema cestne upravljavce, inteligenten prevoz, naravi prijazno upravljanje in kolesarjenje kot učinkovito sredstvo za doseganje trajnostne, na človeka osredotočene prestolnice.
V številnih mestih javni uslužbenci sodelujejo z zasebnimi partnerji, da bi ugotovili, kateri tehnološki razvoj lahko najbolje izboljša mestne storitve in kakovost življenja državljanov. Na mestno električno kolo gledajo kot na pameten način za doseganje okoljskih ciljev in ciljev poenostavljene ter optimizirane mobilnosti.
V času prometnih konic v preobremenjenih mestih lahko populacija, kjer posamezniki za svoj prevoz uporabljajo mestno električno kolo, zagotavlja hitrejšo in cenejšo pot od ene točke do druge v primerjavi s sedenjem v avtomobilu ali drugih vozilih javnega prevoza. Ker bodo urbana območja vedno gostejša, bo na udaru tudi razpoložljivi prostor. Kolesa zavzamejo manj prostora na cesti in tudi za parkiranje.
Človeku prijazna tehnologija
Pametni mestni načrtovalci vlagajo v tehnologijo, ki spodbuja in ohranja zdravje ter dobro počutje državljanov. Urbana mobilnost je tako področje, na katerega so vse bolj osredotočeni in poleg tega, da vsa dvokolesna vozila ponujajo bolj zdravo vožnjo kot vožnja z avtomobili ali po tirnicah, električna kolesa zagotavljajo tudi prevažanje brez večjih obremenitev in so zato primerna za ljudi vseh starosti in telesne pripravljenosti, tudi za posameznike s poškodbami.
Navdušenci nad mestnimi električnimi kolesi navajajo tudi duševne prednosti te vznemirljive vožnje, ki jo primerjajo z občutkom svobode. Vozniki na delo v službo ali domov pridejo sproščeni, kar je velika razlika od njihovega duševnega stanja, ko dan začnejo ali končajo v avtu sredi prometnega zastoja.